Pomena vode se marsikdaj ne zavedamo. Od nje je odvisno naše življenje, v svojih različnih oblikah daje pokrajini poseben čar in lepoto, pomembna pa je tudi za promet. Že stari Rimljani so preko  današnjega slovenskega ozemlja gradili ceste vzporedno z rečnimi strugami, danes pa po njih poteka velik del cestnega in železniškega omrežja. V zadnjem času se ob rekah čedalje bolj uveljavljajo kolesarske poti, ki so zaradi pretežno ravnega terena dostopne širšemu krogu kolesarjev. Izlet je namenjen odkrivanju vodne raznolikosti Slovenje kot tudi spoznavanju okoliške naravne in kulturne dediščine. Med kolesarjenjem večinoma po rečnih dolinah boste lahko občudovali lepoto rek, potokov, jezer, slapov, kraških izvirov in morja.

Voda se v Sloveniji pojavlja v zelo različnih oblikah, kar je odvisno zlasti od oblike površja in kamninske sestave. V Alpskih in Predalpskih pokrajinah prevladujejo reke, ki so zaradi večjih naklonov večkrat zajezene, slapovi, ter ledeniška jezera, nastala v kotanjah po umiku ledenikov. V Obpanonskih pokrajinah poleg vodnatih rek z akumulacijskimi jezeri najdemo številne termalne vrelce, ki so omogočili razvoj zdraviliškega turizma. Obsredozemske pokrajine ponujajo kolesarjenje  ob rekah in  vzdolž 46 km dolge obale Jadranskega morja, ob kateri so se razvila najstarejša mesta na Slovenskem.  Za Dinarskokraške pokrajine je zaradi apnenčaste sestave značilna redka mreža površinskih vodotokov, ti se pojavljajo zlasti na kraških poljih, kjer je na površju namesto apnenca prisoten za vodo neprepusten dolomit. Zaradi menjavanja prepustnih in neprepustnih kamnin lahko poleg kraških polj na površju občudujemo kraške pojave kot so vrtače, požiralniki, kraški izviri, brezna, v podzemlju pa so reke oblikovale čudovit svet jam in kapnikov.

Na naslednji strani je shematsko prikazan potek izleta po dnevih. Trase potekajo po manj prometnih cestah, deloma se ujemajo z obstoječimi označenimi kolesarskimi potmi.  Med posameznimi odseki je urejen prevoz s spremljevalnim vozilom. Prenočišča s polpenzionom so ob poti, v gostiščih in turističnih  kmetijah.

Vsi dnevni odseki so srednje težavnosti, zaradi položnega terena pa so nekoliko daljši. Njihovo dolžino in zahtevnost je mogoče prilagoditi po željah skupine. Prav tako je mogoče prilagoditi trajanje celotnega izleta

OPIS PROGRAMA

1. DAN

  • Dolžina: 60 km

  • Skupna višinska razlika: 0 m

  • Podlaga: asfalt

  • Utrinki: Neskončne ravnice

 MURA

Mureck – Murska Sobota – Veržej – Razkrižje

Mura je levi pritok reke Drave, ki izvira v avstrijskih Nizkih Turah, na svoji poti prečka Slovenijo ter se konča pri Legradu na Hrvaškem. Je mejna reka med Slovenijo in Avstrijo, prav tako pa p od ostale Slovenije ločuje Prekmurje, regijo, v kateri je bil vse do leta 1919 prisoten ogrski oz. madžarski vpliv. Slednje je razvidno predvsem iz prekmurskega narečja, ki se močno razlikuje od ostalih slovenskih narečij, vendar se v svoji poetičnosti ujema s pokrajino. Mura je precej vodnata reka, kot posledica številnih hidroelektrarn v sosednji Avstriji. V preteklosti moč reke izrabljali za potrebe mlinov in žag, pa tudi kot plovno pot. Trasa poteka po obeh bregovih Mure, začne se v kraju Mureck v sosednji Avstriji. Od tam ves čas kolesarimo po levem bregu Mure, mimo številnih akumulacijskih jezer vse do Murske Sobote, kjer si lahko privoščimo kosilo. Pri Veržeju prečkamo Muro in si ogledamo Babičev mlin, edini delujoči mlin na Muri. Nato zopet nadaljujemo po levem do Ižakovcev, posebnega kraja ob Muri, imenovanega Otok ljubezni, kjer lahko z brodom prečkamo reko in si ogledamo plavajoči mlin na Muri. Zaključimo v Razkrižju , kjer si lahko v sklopu kovaškega muzeja ogledamo Ivanov izvir, eno izmed številnih bioenergetskih točk na tem območju.

2. DAN

  • Dolžina: 61 ali 72 km

  • Skupna višinska razlika: 130 ali 200 m

  • Podlaga: asfalt

  • Sights: slap Rinka, čudovita Logarska dolina, botanični vrt Mozirski Gaj, fontana piva v Žalcu

 SAVINJA

Logarska dolina – Ljubno ob Savinji – Mozirje – Žalec – Šmartinsko jezero

Savinja je najdaljša reka z izvirom in izlivom v Sloveniji, njena dolžina meri 102 km. Izvira v Logarski dolini pod obronki Kamniško – Savinjskih Alp kot 105 m visok slap Rinka. Celotna pot poteka vzporedno s strugo Savinje in se ves čas rahlo spušča. Najprej kolesarimo skozi ledeniško oblikovano Logarsko dolino, nato pa preko Solčave, Luč in Ljubna ob Savinji do Mozirja, kjer si lahko privoščimo kosilo in ogledamo Mozirski gaj, največji botanični vrt v Sloveniji. Obkroženi s prostranimi nasadi hmelja nadaljujemo do Žalca, kraja z večstoletno hmeljarsko tradicijo, ki je prikazana v Ekomuzeju hmeljarstva. Za obnovo mišic lahko poskrbimo z obiskom fontane piva, kjer je mogoče poskusiti piva domačih proizvajalcev. Za tiste s še vedno spočitimi nogami pa je na mestu kolesarjenje do Šmartinskega jezera, priljubljene izletniške točke, nastale z zajezitvijo potoka Koprivnica pred izlivom v Savinjo.

3. DAN

  • Dolžina: 40 km

  • Skupna višinska razlika: 680 m

  • Podlaga: asfalt, makadam

  • Utrinki: Blejsko jezero in grad, lepote Karavank in Julijskih Alp

BLEJSKO JEZERO

Bled – Mojstrana – Kranjska gora 

Pot bomo pričeli na Bledu, enem najstarejših slovenskih turističnih krajev, ki leži ob Blejskem jezeru z edinim slovenskim otokom.  Blejsko jezero je drugo največje slovensko naravno jezero, nastalo v kotanji po umiku Bohinjskega ledenika. Otok sredi jezera naj bi bil že v času Slovanov romarsko središče, danes pa je na njem cerkev sv. Martina, do katere se lahko pripeljemo z znamenito bljesko pletno. Na visoki skali nad jezerom že tisočletje stoji grad, kjer danes potekajo poroke in druge družabne prireditve. Okrog blejskega jezera je speljana panoramska pot , od koder je lahko občudujemo okoliško gorato pokrajino, Karavanke na severovzhodu in Julijske Alpe ter Triglavski narodni park na zahodu.

Pot nas bo vodila od Bleda do Kranjske gore. Najprej lahko prekolesarimo šestkilometrsko pot okoli jezera, uživamo v razgledih ter si v eni izmed restavracij ob jezeru privoščimo znamenito blejsko kremšnito, ki nam bo dala energije za nadaljevanje poti. Z Bleda po neprometnih gozdnih cestah kolesarimo proti Gornjesavski dolini, ki jo je oblikovala Sava Dolinka, vse do Mojstrane, kjer si privoščimo kosilo. Nato nadaljujemo po kolesarski poti treh dežel, ki poteka vse do Trbiža, speljana pa je po trasi nekdanje ozkotirne železnice. Dvosmerna kolesarska steza je povsem ločena od ceste in med kolesarji velja za kolesarsko avtocesto, na kateri nas med kolesarjenjem do Kranjske Gore spremlja pogled na najvišje vrhove Julijskih Alp (Triglav, Škrlatica, Špik …).V Kranjski Gori si za konec lahko  privoščimo sprehod okoli dveh umetnih jezerc s skupnim imenom Jasna, od koder je čudovit razgled na Triglavski narodni park.

4. DAN

  • Dolžina: 51 km

  • Skupna višinska razlika: 230 m

  • Podlaga: asfalt

  • Utrinki: Čudovit razgled na prelaz Vršič, dolina Soče, muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, trdnjava Kluže

SOČA

Trenta – Bovec – Kobarid – Most na Soči

S spremljevalnim vozilom se bomo zapeljali čez prelaz Vršič v Trento ki označuje zgornji del soške doline in se nahaja v osrčju Tiglavskega narodnega parka, največjega zavarovanega območja v Slovneiji. Začnemo pri Koči pri izviru Soče, od koder se lahko pred začetkom kolesarjenja sprehodimo do izvira Soče, ki v modrikastih odtenkih izvira kot manjši slap. Od koče kolesarimo vzdolž zgornjega toka Soče, za katerega je tako kot za ostale reke značilen večji strmec kot v spodnjem toku.  Pri vasi Kal- Koritnica lahko zavijemo desno ter po kratkem vzponu po ozki dolini koritnice prispemo do trdnjave Kluže, katere namen je bil zaustaviti Napoleonove pohode proti Avstriji. Nadaljujemo mimo Bovca in Čezsoče ter s ceste zagledamo enega najveličastnejših slapov v Sloveniji, Slap Boka. Brzice Soče, ki nas spremljajo, so tudi zelo priljubljena točka za rafting. Tekom poganjanja pedal ob smaragdni reku spoznamo, da je Soča res »krasna hči planin«, kot jo je opeval Simon Gregorčič. Na koncu svoje izpovedne pesnitve Soči je zapisal: »Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla.« na žalost so se tudi slednji verzi izkazali za resnične, saj je med prvo svetovno vojno po gorskem grebenu nad Sočo potekala Soška fronta, na meji med Italijo in takratno Avstro-Ogrsko. Soška fronta velja za eno najzahtevnejših bojišč v zgodovini, posvečen pa ji je muzej v Kobaridu, kjer lahko zaključimo našo etapo. V kolikor premoremo še nekaj energije, pa lahko nadaljujemo še 20 km do Mosta na Soči, kjer se lahko z ladjico zapeljemo po akumulacijskem jezeru, zgrajenem za potrebe hidroelektrarne Doblar. Soča Slovenijo zapusti pri Solkanu in se pod imenom Isonzo izliva v Tržaški zaliv.

5. DAN

  • Dolžina: 39 km

  • Višinska razlika: 320 m

  • Podlaga: asfalt, makadam

  • Sights: Dolina Dragonje, Sečoveljske soline, čudovita obalna mesta in vasi

PO DOLINI REKE DRAGONJE DO SLOVENSKE OBALE

Šmarje – Strunjan – Izola – Koper

Peti dan izleta je namenjen spoznavanju doline Dragonje in obale Jadranskega morja, ki je slovensko okno v svet.  Dragonja pripada jadranskemu povodju, območju, od koder se vode izlivajo v Jadransko morje, ki pokriva 19% Slovenije. Ostali del površja predstavlja črnomorsko povodje. S poganjanjem pedal pričnemo v kraju Šmarje, od koder nas panoramska pot vodi do naselja Krkavče, kjer je ob cesti kamnit spomenik, menhir iz keltskega obdobja. V vasi so tudi številne oljčne stiskalnice. Od tu se spustimo proti dolini Dragonje mejne reke s Hrvaško, kjer ob reku poteka makadamska cesta. Ob poti se reki pridružijo številni pritoki z leve in desne strani, vidne pa so ruševine nekdanjih mlinov. Kolesarimo do Sečoveljskih solin, obkroženih s številnimi solinarskimi hišami, kjer si lahko ogledamo muzej solinarstva. Jadransko morje je ima kot zalivsko morje zaradi relativno visoke slanosti dolgo solinarsko tradicijo. Pot se nadaljuje po kolesarski stezi Paranzena, speljani po trasi nekdanje ozkotirne železnice med Trstom in Porečem. V Strunjanu si lahko ogledamo znameniti Strunjanski klif, sestavljen iz v Istri prevladujočih flišnih kamnin, nato pa nadaljujemo do Izole in po nekdanji lokalni cesti do Kopra, kjer izlet zaključimo z ogledom starega mestnega jedra.

6. DAN

  • Dolžina: 38 km

  • Višinska razlika: 360 m

  • Podlaga: asfalt, makadam

  • Utrinki: Veliki in Mali most v Rakovem Škocjanu, Cerkniško jezero, Križna jama

CERKNIŠKO JEZERO

Rakov Škocjan –  Cerknica – Grahovo – Križna jama

Kolesarili bomo v Notranjskem regijskem parku, natančneje po Cerkniškem polju, ki ga od zahoda obkrožajo kraške planote Javorniki, Snežnik in Bloke. Cerkniško polje po jesenskem višku padavin spremeni v do 38 km2 veliko jezero, ki se poleti ob odtoku podzemnih voda močno zmanjša. Gre za presihajoče Cerkniško jezero, katerega delovanje je znanstveno prvi opisal Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju. Cerkniško polje je nastalo na prehodu dveh karbonatnih kamnin, in sicer za vodo prepustnega apnenca in nepropustnega dolomita. Površje polja pokriva dolomit, obkroženo pa je z apnenčasto podlago, zato se na vzhodni in jugovzhodni strani polja pojavljajo kraški izviri, številni potoki preko polja pa poniknejo v ponorih oz. požiralnikih zlasti na severozahodni strani ter pod zemljo nadaljujejo pot več več smereh in sicer proti Rakovemu Škocjanu, Planinskemu polju in Ljubljanskemu barju. Kolesarska etapa se prične v Rakovem Škocjanu, kjer potok Stržen, ki ponikne na Cerkniškem polju, pride na dan pod imenom Rak. Pred kolesarjenjem se lahko sprehodimo čez to  te slikovito kraško dolino, ki je nastala s porušitvijo jamskega stropa, katerega ostanka sta Veliki in Mali naravni most. Z Rakovega Škocjana kolesarimo proti Cerknici, ki se nahaja ob vznožju Slivnice,  vzpetine, kjer naj bi pregovorno prebivale čarovnice.  v bližnji vasi Dolenje Jezero si lahko ob duhoviti razlagi ogledamo maketo delovanja Cerkniškega jezera ter privoščimo kosilo. Nato po asfaltni ter makadamski poti kolesarimo preko mimo jamskega sistema Velike in Male Karlovice, kamor ponikne Stržen, največji potok na Cerkniškem polju. Pot nas vodi skozi vasi Gorenje jezero, Goričice in Grahovo, preko Bloške police, na obrobje Loškega polja do Križne jame, kjer zaključimo dan z ogledom ene najlepših vodnih jam v Evropi, ki se ponaša s številnimi jezeri, ločenimi sigastimi pregradami in najdiščem okostja jamskega medveda.

7. DAN

  • Dolžina: 51 km

  • Skupna višinska razlika: 700 m

  • Podlaga: asfalt, makadam

  • Utrinki: Kočevsko jezero, številni naravni slapovi na reki Kolpi.

REKA KOLPA 

Lake Kočevje – Livold – Fara – Stari trg ob Kolpi

Kolpa izvira v Gorskem kotarju na Hrvaškem, najprej se po ozki dolini prebije do Osilnice, nato pa kar 117 km teče po slovensko-hrvaški meji. Obenem je mejna reka Bele krajine, kraške regije na jugovzhodu Slovenije, ki jo zaradi s hranili revne prsti poraščajo breze. Kolpa je ena izmed toplejših rek, poleti se ogreje preko 25°C kar s pridom izkoriščajo kopalci v številnih naravnih kopališčih in kampih v Beli krajini. Reka je zlasti v svojem zgornjem toku stoletja služila za pogon mlinov in žag, danes pa njena lepota privablja številne turiste.

Kolesariti začnemo pri Kočevskem jezeru, rudniškem jezeru, nastalem po zaprtju dnevnega kopa rjavega premoga. Danes je jezero življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, okrog njega pa je speljana naravoslovna učna pot. Pedala poganjamo skozi Kočevje, poznano zlasti po naseljevanju nemškega prebivalstva v 14. stoletju, skozi Livold vse do Fare, kjer se priključimo strugi Kolpe. Cesta ni prometna, poteka skozi gozd in se sem ter tja spusti vse do reke. V Starem trgu ob Kolpi si lahko privoščimo kosilo, nato pa nas spremljevalno vozilo odpelje v enega izmed naravnih kopališč ob Kolpi.

8. DAN

  • Dolžina: 56 km

  • Višinska razlika: 560 m

  • Podlaga: asfalt, makadam

  • Utrinki: Krška jama, brzice, grad Otočec na otoku na reki Krki

REKA KRKA

Krka – Žužemberk – Novo mesto – Šmarješke Toplice – Klevevž

Najdaljša dolenjska reka Krka izvira pod pri vasi z enakim imenom, pri Brežicah pa se izliva v Savo, najdaljšo slovensko reko. Ker Krka na površje priteče iz Krške jame, se zlasti v zgornjem in srednjem toku iz vode izloča lehnjak, ki tvori čudovite lehnjakove pragove, čez katere se reka preliva v obliki brzic. Zaradi slednjih je reka zelo priljubljena za rafting. Od izvira Krke po ozki soteski kolesarimo proti Dvoru in Žužemberku, kjer bila do 19. stoletja močno razvita železarska dejavnost, ki pa je kasneje zamrla, ker je železniška proga med Ljubljano in Novim mesto obšla dolino Krke. V Žužemberku si lahko privoščimo kosilo in ogledamo grad Žužemberk, ki je po izumrtju Celjskih grofov prišel v last Habsburžanov.

Iz Žužemberka nadaljujemo proti pričnemo v dolenjski prestolnici Novo mesto, kjer se nam z mostu čez reko Krko odpre prečudovit pogled na staro mestno jedro s Kapiteljsko cerkvijo, ki je nastalo na okljuku Krke. Po želji se lahko s kolesom vzpnemo na Kapiteljski grič ter uživamo v razgledu ali raziščemo stari del mesta, kjer velja izpostaviti slikovito ulico Breg, Glavni trg z mestno hišo in Dolenjski muzej, ki hrani situle iz železne dobe.  Z Novega mesta nadaljujemo mimo gradu Otočec, Šmarjeških toplic in Šmarjete do Klevevža, kjer kljub legi na meji s panonskimi pokrajinami najdemo nizki dolenjski kras, za katerega so tako kot za okolico Cerkniškega polja številne kraške jame, le da so zaradi višjega nivoja kraške vode manj izrazite. Kolesarski izlet lahko zaključimo z ohladitvijo v čudovitem naravnem bazenčku, ki ga napaja voda termalnega vrelca.

 

ORGANIZACIJA

  • Kolesarski izleti se organizirajo v poljubnem terminu za skupine z najmanj 4 udeleženci.
  • Ker se Slovenija ponaša z veliko gostoto lokalnih cest, kolesarskih stez pa izven naselij ni veliko, so trase izletov speljane po manj prometnih lokalnih cestah, deloma pa se ujemajo z obstoječimi označenimi kolesarskimi potmi.
  • Ker poti vključujejo tudi makadamske odseke, se pot opravlja s treking kolesi, ob doplačilu pa je tudi možna izposoja električnega kolesa.
  • Kolesarjenje je možno v lastni režiji ali z vodičem kolesarjem.
  • Kolesarjem je na voljo spremljevalno vozilo, ki je ves čas v njihovi bližini in skrbi za tehnično podporo, oskrbo s pijačo in prigrizki, usmerjanje kolesarjev, transport ter morebiten prevoz kolesarjev na začetek naslednjega odseka poti.
  • Vsi odseki poti so srednje težavnosti. Njihovo dolžino in težavnost je mogoče prilagoditi željam skupine. Prav tako je mogoče prilagoditi trajanje celotnega izleta.
  • Izleti so obogateni z dodatno ponudbo, ki obsega okoliške naravne in kulturne znamenitosti, možnosti za sprostitev in ukvarjanje s športom ter predloge za kosilo.

CENA

Izberete si lahko celoten izlet ali poljubno število dnevnih kolesarskih odsekov. Ceno bomo oblikovali glede na vaše povpraševanje.

OSNOVNA CENA IZLETA VKLJUČUJE:

  • najem treking kolesa (v primeru lastnega kolesa je cena nižja),
  • spremljevalno vozilo s prikolico in tehnično podporo,
  • prenočišče v avtentičnih slovenskih gostiščih in turističnih kmetijah
  • polpenzion (večerja in zajtrk v kraju nočitve),
  • pijača, prigrizki,
  • kartografska podlaga in napotki za kolesarjenje.

DOPLAČILA:

  • kosila,
  • vodič na kolesu,
  • ogledi in športne aktivnosti, predlagani v programu,
  • najem električnega kolesa,
  • najem navigacijske naprave.

LOGISTICS

Izhodišče izleta je odvisno od izbranih dnevnih etap. Zvečer na dan pred začetkom izleta vam lahko zagotovimo prevoz z letališča Ljubljana / Zagreb ali hotela do nastanitve in naslednji dan na izhodiščno točko izleta. Po koncu kolesarskega izleta vas popeljemo nazaj na letališče oziroma do hotela.