Slovenija je poznana kot dežela prijaznih ljudi in dobrega vina.  Vinogradi, ki se po večini razprostirajo po gričevjih, tvorijo idilično kulturno pokrajino s čudovitimi razgledi, ki je odmaknjena od vsakdanjega vrveža in zato kot pravšnja za oddih. Vinorodna območja so prepredena z  manj prometnimi cestami in kolovoznimi potmi, zato je kolo ravno pravšnje prevozno sredstvo za odkrivanje vinogradniške pokrajine

Čeprav se v količini vina  kot tudi površini vinogradov Slovenija ne more primerjati s Francijo in večjimi evropskimi vinorodnimi državami, so vina  slovenskih vinogradnikov prepoznavna v svetovnem merilu, na območju Slovenije pa je moč najti pestro paleto žlahtne kapljice, od suhih do sladkih vin. Vinska raznovrstnost je pogojena s prstjo in zlasti s podnebjem, saj se v Sloveniji pojavlja tako vpliv sredozemskega  kot tudi celinskega podnebja iznad Panonske nižine, kar preko količine sončnega obsevanja vpliva na vrsto grozdja.

V Sloveniji je skupno 15700 ha vinogradov. Uspevajo na območju devetih vinorodnih okolišev, ki so združeni v tri velike vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Slednje se med seboj ne razlikujejo  zgolj v obsegu vinogradov in vrstah grozdja, temveč tudi v arhitekturnih značilnostih in običajih, ki so plod večstoletne vinogradniške tradicije.

Celoten izlet je razdeljen na šest odsekov, po dva v vsaki vinorodni deželi. Trase so večinoma speljane po vinskih cestah, ki povezujejo slikovite vinogradniške vasice z naravno ter kulturno dediščino bližnje okolice. Tekom  izleta se boste naužili svežega zraka, čudovitih razgledov, harmonije okusov žlahtne kapljice in slovenskih kulinaričnih posebnosti.

Na naslednji strani je shematsko prikazan potek izleta po dnevih. Med posameznimi odseki je urejen prevoz s spremljevalnim vozilom. Prenočišča s polpenzionom so ob poti, v gostiščih ali vinogradniških kmetijah, kjer je možna tudi degustacija lokalnih vin.

Vsi dnevni odseki so srednje težavnosti. Njihovo dolžino in zahtevnost je mogoče prilagoditi po željah skupine. Prav tako je mogoče prilagoditi trajanje celotnega izleta.

OPIS PROGRAMA

1. DAN

  • Dolžina: 20,7  ali 41,4 km

  • Višinska razlika: 240 m

  • Podlaga: asfalt in makadam

  • Utrinki: hiša stare trte, srce med vinogradi, staro mestno jedro Maribora

 SLOVENSKE GORICE

Maribor –  Zgornja Kungota – Svečina

Prvi dan bomo kolesarili v Slovenskih Goricah, delu vinorodne dežele Podravje ob z meji Avstrijo, za katero so značilni veliki vinogradi, ki uspevajo na mehkih lapornatih tleh, še posebej ugodnih za vinogradništvo. Prevladujejo bele sorte grozdja kot so laški in renski rizling, cahrdonnay in rumeni muškat.

Pot se prične ob Mariboru ob Hiši stare trte, ki je urejena kot muzej, posvečen najstarejši trti na svetu, ki šteje več kot 400 let, njene potomke pa najdemo po celi Evropi.  Pot nas bo nato vodila preko številnih gričkov do Svečine na slovensko avstrijski meji, kjer makadamska cesta oblikuje tako imenovano »srce med vinogradi«, ki je med najbolj prepoznavnimi vedutami tega območja. Ob čudovitih pogledih na obe strani meje se boste lahko s kolesom ali spremljevalnim vozilom vrnili do Maribora, kjer bo priložnost za kosilo in samostojen ogled mestnih znamenitosti.

2. DAN

  • Dolžina: 45 km

  • Višinska razlika: 520 m

  • Podlaga: asfalt in makadam

  • Utrinki: Ptujska gora, obsežni terasasti vinogradi,  grad Borl

 HALOZE 

Ptujska gora – Žetale – Podlehnik – Cirkulane

Drugi dan kolesarske avanture bomo prav tako preživeli v vinorodni deželi Podravje, tokrat v Halozah, ki potekajo ob meji s Hrvaško. Regijo tvorijo dolge ozke doline s številnimi vasmi, ki jih obkrožajo gričevja z s prevladujočimi nadmorskimi višinami med 200 in 400 m. Prisojna pobočja zlasti zahodnih Haloz so porasla z vinogradi, ki se zaradi lapornate podlage in ugodne subpanonske klime uvrščajo med 5 % najugodnejših vinogradniških leg v Sloveniji. Tako kot vsej vinorodni deželi Podravje, prevladujejo bela vina kot so laški ter renski rizling, traminec, rumeni muškat, sivi in beli pinot, sauvignon, chardonnay in haložan kot zaščitni znak regije.

S kolesarjenjem začnemo na Ptujski gori, kjer si lahko pred začetkom ogledamo gotsko Marijino cerkev ali uživamo v prelepem razgledu na Haloze in Dravsko – Ptujsko polje. Pot nas vodi skozi Majšperk, Žetale, Podlehnik in Cirkulane, značilne obcestne haloške vasice s številnimi turističnimi kmetijami in vinotoči. Dnevni izlet zaključimo pri gradu Borl, strateško zelo pomembnem gradu zaradi lege blizu nekdanje meje med avstrijskim in ogrskim delom Habsburške monarhije.

3. DAN

  • Dolžina: 56 km

  • Višinska razlika: 910 m

  • Podlaga: asfalt

  • Utrinki : Rogaška Slatina, samostan Olimje, grad Podsreda, repnice

BIZELJSKO

Rogaška Slatina – Olimje – Kumrovec – Bizeljsko

Jugozahodno od Haloz se nahaja slikovita vinogradniška regija Bizeljsko, del vinorodne dežele Posavje in zaradi bogate naravne ter kulturne dediščine hkrati del Kozjanskega krajinskega parka.  Pred milijoni let je območje pokrivalo Panonsko morje, iz katerega so se odlagale plasti kremenčevega peska. Vanje so ljudje izkopali luknje, v katerih so shranjevali ozimnico. Ker je med slednjo prevladovala repa, so tovrstne kleti imenovali repnice. Danes je repnic ohranjenih le še nekaj, uporabljajo pa se kot vinske kleti, ki so kot take posebnost Bizeljskega in Posavja nasploh.

Začetek kolesarjenja je v Rogaški slatini, kjer se je pričel slovenski zdraviliški turizem. Nekdaj je  bil kraj mondeno letovišče za avstro-ogrsko elito, danes pa zdravilna moč mineralne vode – slatine privablja goste z vsega sveta.  Poudarek je na diagnosticiranju in zdravljenju bolezni s pomočjo mineralne vode, ki je od začetka 20 stoletja prepoznavna pod imenom Donat Mg. Pred poganjanjem pedal si lahko ogledamo prekrasno zdraviliško jedro z mestno promenado, nato pa se po kolesarski stezi odpravimo vse do Podčetrtka. Na poti prečkamo Vonarsko jezero, nastalo z zajezitvijo reke Sotle, po kateri poteka meja s Hrvaško. V Podčetrtku zavijemo proti Olimju, kjer se na rahli vzpetini nahaja minoritski samostan z najstarejšo lekarno na Slovenskem. V Olimju si lahko privoščimo kosilo ter se okrepčamo z domačo čokolado. Po kosilu se odpravimo med vinorodne gričke, po neprometnih zavitih cestah, ki ponujajo čudovite razglede na območje Kozjanskega regijskega parka. Kolesarimo mimo Kozjega, Podsrede, Pišec ter se pred zaključkom kolesarjenje ustavimo v eni izmed največjih repnic. Po ogledu se le še spustimo v dolino, kjer nas čaka okusna večerja.

4. DAN

  • Dolžina: 40 km

  • Višinska razlika: 640 m

  • Podlaga: asfalt in makedam

  • Sights: Kartuzija in muzej na prostem Pleterje, Kostanjevica na Krki, majhni vinogradi in številne zidanice

DOLENJSKA

Šentjernej – Pleterje – Kostanjevica na Krki – Škocjan – Malkovec

Tretji kolesarski dan bo potekal na Dolenjskem, regiji v vinorodni deželi Posavje, kjer zaradi apnenčaste podlage prevladujejo rdeča  suha vina, in  kjer težko srečamo človeka, ki nima svojega vinograda. Ti so v primerjavi s Halozami in Slovenskimi Goricami precej manjši, veliko več pa je tako imenovanih zidanic, ki se nahajajo ob vinogradih. Zaradi oddaljenosti vinogradov in kmetij je bil prvoten namen zidanic shranjevanje orodja in vina, danes pa večinoma služijo kot prostočasna bivališča. Po ocenah naj bi bilo na dolenjskem 15000 zidanic, ki so po večini opremljene z bivalnimi prostori, zaradi česar imajo ogromen turistični potencial. Trenutno je na Dolenjskem okoli 40 ponudnikov, ki svoje zidanice nudijo kot prenočišča turistom, bodisi za sprostitev in oddih sredi vinorodnih gričkov ali kot izhodišče za raziskovanje Dolenjske in njene okolice.

Kolesariti začnemo v Šentjerneju v smeri proti Pleterju, kjer se nahaja eden najstarejših kartuzijanskih samostanov na Slovenskem. Samostan ima v lasti velik del okoliških vinogradov kjer pridelujejo lastna vina, med drugim mašno vino. Vstop na samostansko območje z izjemo gotske cerkve ni dovoljen, lahko  pa obiščete muzej na prostem, kjer so razstavljene avtentične dolenjske domačije iz 19. stoletja. Kolesarjenje nadaljujemo preko vinorodnega območja do Kostanjevice na Krki, katere staro jedro se nahaja na otoku sredi reke Krke.  Nadaljevali bomo proti Škocjanu, Telčam in Malkovcu, kjer bomo v osebni obliki zidanice – vinskem dvoru poskusili cviček, ki je zaradi mešanice rdečih in belih sort grozdja pravi vinski posebnež.

5. DAN

  • Dolžina: 28 km

  • Višinska razlika: 230 m

  • Podlaga: asfalt in makedam

  • Utrinki: izvir Krupe, letalo DC 3, soseska zidanica, tri fare v Rosalnicah

BELA KRAJINA

Semič – Metlika – Drašiči – Krmačina – Podzemelj

Bela krajina je dežela na skrajnem JV delu Slovenije, od Dolenjske jo ločuje veriga Gorjancev, na vzhodu pa je zamejena s Kočevskim rogom. Gre za prometno odmaknjeno regijo, kjer je v preteklosti enega rednih zaslužkov predstavljala prodaja vina. Zaradi odprtosti proti Panonski nižini grozdje hitreje zori kot na Dolenjskem, vinogradi pa se ravno tako nahajajo na prisojnih straneh gričevij, nad pasom dolinske megle in inverzije.  najbolj poznano vino je metliška črnina, ki je zvrst rdečih sort, pri čemer prevladujeta žametna črnina in modra frankinja.

Pričetek kolesarjenja je v Semiču, na severnem obrobju kraškega Belokranjskega ravnika. Pot do Metlike vodi mimo čudovitega kraškega izvira reke Krupe pod 30 m visoko steno, pri kraju Otok pa je ogled letalo DC3 angleške vojske, ki so ga med drugo svetovno vojno uporabljali za prevoz ranjencev na osvobojeno ozemlje. V Metliki si lahko privoščimo kosilo in ogledamo Metliški grad, v katerem so tudi prostori Slovenskega gasilskega muzeja. Nadaljujemo mimo romarskega središča Tri fare v Rosalnicah, kjer se znotraj obzidja nahajajo tri cerkve. Nato poženemo pedala proti vinorodnim gričkom, proti Drašičem, kjer se nahaja soseska zidanica, nekakšna vinska banka, v kateri še danes hranijo vino pridelovalci iz celotne vasi. Odsek se zaključi na Krmačini, pri vinski kleti Prus, od koder prihajajo zelo priznana belokranjska vina.

6. DAN

  • Dolžina: 0 km

  • Višinska razlika: 0 m

  • Podlaga: asfalt in makedam

  • Utrinki: reka Kolpa

Uživanje ob reki Kolpi

Šesti dan kolesarske dogodivščine bomo namenili sproščanju ob reki Kolpi, priložost bo za veslanje po tej čudoviti reki, piknik ali za kolesarsko raziskovanje bližnje okolice. Proti večeru se bomo odpeljali proti Goriškim Brdom, kjer nas čakata večerja in nočitev.

7. DAN

  • Dolžina: 43 km

  • Višinska razlika: 540 m

  • Podlaga: asfalt in makadam

  • Utrinki: Vipolže, razgledni stolp Gonjače, prostrani vinogradi, številne vinske kleti

GORIŠKA BRDA

Vipolže – Šmartno – Gonjače – Nova Gorica  – Vogrsko jezero – Šempas

Goriška Brda so pokrajina na skrajnem zahodu Slovenije.  Med obiskovalci veljajo za slovensko Toskano, s svojimi vinorodnimi grički in razvejano mrežo neprometnih cest pa ponujajo idilično okolje za kolesarjenje. Gre za najbolj prepoznaven vinski okoliš v vinorodni deželi Primorska. Poleg vinogradov bomo tu našli številne nasade breskev in češenj, ki uspevajo zaradi vpliva sredozemskega podnebja. Ker je pot deloma speljana tudi skozi Italijo, moramo s seboj imeti osebni dokument.

Pot pričnemo v vasi Gornje Cerovo ter kolesarimo proti Vipolžam, kjer se v središču vasi nahaja Vila Vipolže, eden redkih ohranjenih poznorenesančnih dvorcev. Prelepo arhitekturo bomo lahko občudovali tudi v vasi Šmartno, ki je nastala na območju nekdanje rimske naselbine, lepo ohranjeno pa je tudi obzidje iz časa turških vpadov. V bližnjih Gonjačah se lahko povzpnemo na razgledni stolp, ki ponuja čudovit razgled na celotna Brda, pa tudi vse do Furlanske nižine in Tržaškega zaliva.

Po prečkanju meje in Števerjana se pot spušča proti Novi Gorici, kjer si privoščimo kosilo. Za razliko od sosednje Gorice mesto nima starega mestnega jedra, saj je nastalo šele po drugi svetovni vojni, po dokončni določitvi meje z Italijo.

Nadaljujemo proti Vipavski dolini, ki je zaradi burje v zimskih mesecih eno najbolj vetrovnih območij v Sloveniji. Zavijemo proti vasi Vogrsko, in se peljemo mimo Vogrskega jezera, ki je zaradi potreb po namakanju okoliških polj nastalo z zajezitvijo potoka Vogršček. Kolesarjenje zaključimo v Šempasu, z okusno večerjo in pokušino lokalnih vin.

8. DAN

  • Dolžina: 32 km

  • Višinska razlika: 360 m

  • Podlaga: asfalt in makedam

  • Utrinki: grad Štanjel, Ferrarijev vrt, idilične kraške vasice, Vipava

VIPAVSKA DOLINA IN KRAS

Vrabče – Štjak – Štanjel – Manče  – Lože – Vipava  

Zadnji dan bomo pobliže spoznali Vipavsko dolino, ki se nahaja južno kraških planot Hrušica, Trnovskih gozd in Nanos, preko katerih se zlasti v zimskih mescih spušča že omenjena burja. Južno in jugozahodno od Vipavske doline se vse do Tržaškega zaliva razteza Kras, ki je poleg kraškega pršuta najbolj poznan po vinu teran, ki ga zaradi vplivov kraške prsti daje trta sorte refošk. Na Krasu in v Vipavski dolini ne bomo zasledili zidanic kot na Dolenjskem, temveč so prisotne večje vinske kleti, vinogradi pa uspevajo na bolj položnih pobočjih. Znamenitost tega območja so osmice, družabne prireditve v vinskih kleteh, kot dediščina iz časa Habsburške monarhije, ko so kmetje osem dni v letu lahko prodajali vino brez odmere davka.

Spremljevalno vozilo nam pomagalo premagati vzpon do vasi Vrabče, kjer bo naša izhodiščna točka Z Vrabč kolesarimo preko vasi  Štjak in nadaljujemo pot do kraškega arhitekturnega bisera Štanjel, znamenitega gručastega naselja, kjer je svoj pečat pustil arhitekt Maks Fabiani, rojen v bližnjem Kobdilju. Ko se spuščamo proti Braniku, zavijemo desno v dolino Branice proti vasi Kodreti, kjer se priključimo glavni cesti, ki povezuje Vipavsko dolino in Kras. Po krajšem vzponu se spustimo po cesti skozi vas Manče in Lože, od koder se širi čudovit pogled na nanoško planoto in vas Gradišče pri Vipavi. Kolesarjenje zaključimo Vipavi, ki se nahaja ob številnih izvirih istoimenske reke. Zaradi množice mostov je kraj poznan tudi kot »slovenske Benetke«.

ORGANIZACIJA

  • Kolesarski izleti se organizirajo v poljubnem terminu za skupine z najmanj 4 udeleženci.
  • Ker se Slovenija ponaša z veliko gostoto lokalnih cest, kolesarskih stez pa izven naselij ni veliko, so trase izletov speljane po manj prometnih lokalnih cestah, deloma pa se ujemajo z obstoječimi označenimi kolesarskimi potmi.
  • Ker poti vključujejo tudi makadamske odseke, se pot opravlja s treking kolesi, ob doplačilu pa je tudi možna izposoja električnega kolesa.
  • Kolesarjenje je možno v lastni režiji ali z vodičem kolesarjem.
  • Kolesarjem je na voljo spremljevalno vozilo, ki je ves čas v njihovi bližini in skrbi za tehnično podporo, oskrbo s pijačo in prigrizki, usmerjanje kolesarjev, transport ter morebiten prevoz kolesarjev na začetek naslednjega odseka poti.
  • Vsi odseki poti so srednje težavnosti. Njihovo dolžino in težavnost je mogoče prilagoditi željam skupine. Prav tako je mogoče prilagoditi trajanje celotnega izleta.
  • Izleti so obogateni z dodatno ponudbo, ki obsega okoliške naravne in kulturne znamenitosti, možnosti za sprostitev in ukvarjanje s športom ter predloge za kosilo.

CENA

Izberete si lahko celoten izlet ali poljubno število dnevnih kolesarskih odsekov. Ceno bomo oblikovali glede na vaše povpraševanje.

OSNOVNA CENA IZLETA VKLJUČUJE:

  • najem treking kolesa (v primeru lastnega kolesa je cena nižja),
  • spremljevalno vozilo s prikolico in tehnično podporo,
  • prenočišče v avtentičnih slovenskih gostiščih in turističnih kmetijah
  • polpenzion (večerja in zajtrk v kraju nočitve),
  • pijača, prigrizki,
  • kartografska podlaga in napotki za kolesarjenje.

DOPLAČILA:

  • kosila,
  • vodič na kolesu,
  • ogledi in športne aktivnosti, predlagani v programu,
  • najem električnega kolesa,
  • najem navigacijske naprave.

 

LOGISTICS

Izhodišče izleta je odvisno od izbranih dnevnih etap. Zvečer na dan pred začetkom izleta vam lahko zagotovimo prevoz z letališča Ljubljana / Zagreb ali hotela do nastanitve in naslednji dan na izhodiščno točko izleta. Po koncu kolesarskega izleta vas popeljemo nazaj na letališče oziroma do hotela.